Kako zaustaviti beg možganov? - okrogla miza "Ustvarjanje stimulativnega poslovnega okolja"
Okroglo mizo je povezovala mag. Katja Damij, priznana strokovnjakinja za področje sodobnih finančnih sistemov in svetovalka stranke Lista Marjana Šarca za nove tehnologije.
Katja Damij

Ponedeljek, 4. marec 2019 ob 12:23

Odpri galerijo

Mag. Katja Damij

Stranka Lista Marjana Šarca je danes pripravila okroglo mizo na temo ustvarjanja stimulativnega poslovnega okolja. Gosta okrogle mize sta bila Lousewies van der Laan, nekdanja nizozemska političarka in podpredsednica stranke ALDE, in mag. Vojmir Urlep, od lanskega leta upokojeni gospodarstvenik, nekdanji predsednik uprave uspešnih slovenskih gospodarskih družb – Kemofarmacije, d. d., in Leka, d. d. Okroglo mizo je povezovala mag. Katja Damij, priznana strokovnjakinja za področje sodobnih finančnih sistemov in svetovalka stranke Lista Marjana Šarca za nove tehnologije.

Galerija slik

Zadnje objave

Sat, 6. Apr 2019 at 13:54

107 ogledov

Nova energija za nove čase
https://ljnovice.si/2019/04/10/zens-s-posebno-okroglo-mizo-drzavo-opozoril-kako-doseci-visjo-energetsko-neodvisnost-tudi-v-stanovanjskih-blokih/ https://oe.finance.si/8946925/Zakaj-so-prebivalci-blokov-pri-elektrifikaciji-drugorazredni-drzavljani https://www.youtube.com/watch?v=CSlmh9bi2Ek  Združenje za energetsko neodvisnost Slovenije vabi na predstavitev: NOVA ENERGIJA ZA NOVE ČASE, energetska neodvisnost stanovanjskih blokov v Sloveniji v praksi Vljudno vabljeni na predstavitev o praktičnih prednostih obnovljivih virov in električni mobilnosti za prebivalce stanovanjskih blokov v Sloveniji v torek, 9. aprila 2019, ob 11. uri v M hotel (Ilirija), Derčeva 4, Ljubljana - Šiška s strokovnjaki:  - Andrej Jordan, univ. dipl. ing. strojništva, član ZENS-a (skupinska priprava tople sanitarne vode), - Robert Jelenc, univ. dipl. org., direktor podjetja GEN-I Sonce d.o.o. (postavitev solarnih elektrarn na stanovanjskih blokih), - Teo Bunta, CEO podjetja Implera d.o.o. (pomen električne mobilnosti in električnih polnilnic v stanovanjskih blokih), - mag. Katja Damij, univ. dipl. ing. rač., finančna svetovalka (financiranje in pomen). Osrednje teme bodo prednosti in primer dobre prakse energetske prenove stanovanjskih blokov, spremembe, ki jih prinaša električna mobilnost, pomen infrastrukture prijaznih električnih polnilnic, ter zlasti učinki na okolje, ljudi in gospodarstvo. Dogodek bo povezoval Borut Hočevar.                                        Združenje za energetsko neodvisnost Slovenije

Tue, 2. Apr 2019 at 12:27

108 ogledov

Novim izzivom naproti
Spoštovani podporniki, dragi prijatelji! Po tehtnem premisleku sem se odločila, da zaradi poslovnih obveznosti, ki mi jih prinaša nov ambiciozen evropski projekt, umaknem soglasje h kandidaturi na listi LMŠ za volitve v EU parlament. V projekt je vključenih več strokovnjakov in zahteva maksimalen fokus. Velika velika hvala vsem, ki ste me podprli in pomagali ekipi stranke LMŠ, da smo v samo petih dneh zbrali več kot tisoč popisov podpore. Stranki LMŠ se iskreno zahvaljujem za priložnost in zaupanje. Še naprej ostajam aktiven del močne in povezane družine stranke LMŠ.

Tue, 2. Apr 2019 at 11:14

78 ogledov

Yes! So so proud & super excited! Our international team won ambicious EU project!
Dear team, dear friends and partners, thanks a lot for big efforts you have put in! Let's do!

Wed, 27. Mar 2019 at 10:09

262 ogledov

Odprava prekarnosti, utopija ali izziv?
Včeraj sva s prijateljem sedela na kavi in pogovor je nanesel na prekarce. Pogovor se je razvil v živahno debato; po koncu debate pa me je prijatelj prosil, da mu to, kar sem rekla, pošljem po mailu, ker je odlično in česa takega še ni slišal. Ne vem, ali je res kaj posebnega, ampak seveda sem mu poslala - z upanjem, da se ta pozitiven virus ne le širi naprej, ampak implementira. Prijatelj, ki je socialno občutljiv, čuteč človek z mehkim srcem, je zagovarjal stališča ene od slovenskih strank, češ da so čudovita in blagodejna za ljudi itd.  Stališča dotične stranke seveda poznam in bi lahko bila čudovita tudi zame, če bi živeli v pravljici. Še tako briljantne ideje ostanejo samo teorija (in morda hvaležna tema za razprave ali populizem), če jim ne priskrbimo resursov: kdo bo to plačal, kdo bo to naredil ipd. Seveda se tudi meni smilijo ubogi izkoriščani ljudje, ampak revežem ne pomagaš tako, da se jim pridružiš. In tudi ne tako, da jim vzbujaš prazna upanja ali predlagaš stvari, ki jih ne znaš izvesti. In še najmanj jim pomagaš tako, da črtiš tiste, ki bi jim lahko pomagali. Če naženeš plačnike, kreatorje, produktivni del družbe, si problem samo povečal.  Spoštujem kvalitetne debate in strokovna prizadevanja za odpravo / zmanjšanje prekarnosti, ampak večina teh prizadevanj ne preraste okvira opozarjanja, dviganja osveščenosti. Ni slabo, zelo cenim, ampak v mojem očeh premalo / prepočasi za učinkovito spremembo... to je skoraj tako, kot bi reki razlagal, naj teče po klancu navzgor (namesto navzdol) - od govorjenja posebne spremembe ne bo, dokler ne spremenimo struge. In kje vidim rešitev? Preprosto: v kreaciji poslovnega okolja, ki to tega ne spodbuja. (Voda namreč sama od sebe vedno teče po klancu navzdol, pa če jo mi še tako osveščamo, naj teče navzgor.) Prvi korak: sprememba odnosa do podjetnikov. (Vsak posameznik lahko odpre s.p. in poskusi v praksi, kako je biti podjetnik, če je to res tako lahko in denar kar leti na kup.) A smo vsi podjetnik bogate brezčutne barabe, izkoriščevalci, kapitalisti, imperialisti, izvajamo mobbing? Seveda ne, velika velika večina je normalnih in korektnih. A so vsi delavci uboge žrtve izkoriščanja? Tudi ne. Barabija je verjetno enakomerno porazdeljena med vse sloje in velika večina ljudi je poštenih. Morda nihče ni objektiven, ampak rešitve prekarnosti ne bo brez vključevanja vseh strani (prekarcev, podjetij in države). Podjetja ustvarjajo službe, ki jih prekarci želijo, torej je potrebno maksimalno podpirati resna podjetja, ki bodo sposobna zagotavljati resne dolgoročne službe in spoštovati svoje zaposlene. Podjetja z resno kadrovsko politiko dolgoročno pridobijo, saj imajo zagotovljene lojalne zaposlene. To, da so prekarci na eni strani, delodajalci pa na drugu, vidim kot škodljiv (pogosto vsiljen) konflikt. Vsi moramo sodelovati, saj gre za vse. In kje dobi država denar? Zelo zelo poenostavljeno, iz davkov (sladko) in posojil, obveznic (manj sladko, ker je ta denar treba vrniti).  Drugi korak: tri preproste izboljšave zakonodaje: 1. uvedba popolne plačilne discipline (s tem se število neplačnikov, vključno z državo, bistveno zmanjša). Ko sem prijatelju razložila, da dolgoročno ni realno, da bi podjetje zagotavljalo delavcem bistveno večjo varnost, kot je okolje, v katerem podjetje posluje, je naredil "klik". Podjetje je na trgu tudi v vlogi posrednika, vmesnika. Podjetje itak prevzema veliko rizikov, ampak, od kod naj plača, če ni dobilo plačano? Lahko založi en mesec, dva, morda tri, enkrat pa je tega konec. Vsi so se posvečali ubogim delavcem, ki so bili ob nekaj mesečnih plač (kar seveda ni prav), kaj pa podjetnik, ki je izgubil vse, kar je ustvaril (podjetje, nepremičnine, ugled)? Kaj pa zakonodaja, ki to dovoljuje? 2. sprememba stečajne zakonodaje. Obstoječa zakonodaja je (nepovratno) uničila veliko podjetij oz. podjetnikov. Ni prav, da tisti, ki gre v stečaj, prevali svoj dolg na podjetje, s katerim je poslovalo!  Ta, ki je šel v stečaj, je po (na primer) dveh letih čist, lahko začne sveže z nule, drugi pa nosijo morda še leta in leta breme njegovih dolgov. To je kot gajba jabolk, kjer je na začetki eno gnilo in namesto, da bi ga odstranili, ga pustimo v gajbi, da ščasoma okuži še ostale. Podizvajalci so največja žrtev stečajne zakonodaje 3. sprememba razpisnih pogojev - podjetij s prekarci in podjetij z zaposlenimi ne moremo meriti z istimi vatli! In seveda, če je cena (pri neki zahtevani funkcionalnosti) glavni kriterij, so prekarni zaposlovalci seveda cenejši. Ali je prav, da so na primer čistilke v zdravstvenih domovih, bankah ,... zaposlene prek agencij? Ne, ni prav, to je grozno in nevredno. Zakaj se to dogaja? Ker vsi gledajo samo na ceno. A bo to takoj popolnoma odpravilo prekarnost? Ne, jo bo pa v nekem času bistveno zmanjšalo.  In če tem trem spremembam dodamo prispevke in dogodke za dvig osveščanja (kar se že izvaja), smo zmagali. Če država še dodatno definira in podpre za Slovenijo strateške branže, ki imajo visoko dodano vrednost in ne onesnažujejo okolja, pa sploh. Na primer IT, AI, blockchain, medicina, ekologija, manjša energetska in prehranska odvisnost,... Ne tekmujmo s ceno, tekmujmo s kvaliteto in znanjem! Kako pa vi tako razmišljate? Predlagate še dodatne spremembe? 

Sun, 17. Mar 2019 at 19:57

168 ogledov

Pazite se gensko spremenjene hrane!
Ali kupujete izdelke "brez GSO" (gensko spremenjene organizmov) oziroma "GMO free" (genetically modified organisms)? Bi jih radi kupovali, ker vas jezi, da znanstveniki za večji zaslužek "mešajo gene" in "se igrajo z naravo"? Pa poglejmo (zelo na kratko) dejstva: - geni se v naravi mešajo že vso evolucijo, - ko je človek posegel v naravo (s kmetovanjem, rejo živali), je z izbiranjem, križanjem vplival na mešanje genov in vzrejo novih vrst, - danes to počnejo usmerjeno znanstveniki v dobro opremljenih laboratorijih, hitrejše in intenzivnejše, s cilji, kot so: višji, hitrejši zaslužek, večji pridelek, večja odpornost, manj škropiv, odprava bolezni idr. Vprašanje je torej, ali je bolj škodljivo, če to počne človek s sodobnimi orodji, kot če to počne narava v okviru evolucijskih procesov? Poenostavljeno bi odgovorila, da zadeva ni črno - bela. Glavno vprašanje je, kaj počne in zakaj to počne. Če hrana, ki jo jem, potrebuje manj škropiva, je lahko bolj zdrava. Če je pridelka več, to lahko pomeni manj lačnih. In če bi enkrat nekdo "ugasnil" gene za smrtne bolezni, za otroško sladkorno bolezen, multiplo sklerozo in še mnoge druge obupne bolezni, bi v mojih očeh to pomenilo veliko dobrega.  Verjetno je v naši človeški naravi, da se upiramo vsaki novi stvari, da vsak nov dosežek gledamo s skepso ali strahom. Mislim, da znanost lahko vedno uporabimo v dobro in obratno. In da napredek lahko vedno interpretiramo pozitivno ali negativno - kar pa več pove o naših izkušnjah oziroma o informacijah, ki smo jih dobili do takrat, kot o napredku samem. Ker verjamem, da vsi (tisti za in tisti proti) hočemo dobro (zdravje, kvaliteto), da imamo torej vsi dober namen, je torej najboljša rešitev, da se začnemo pogovarjati na podlagi strokovnih argumentov. Vir:   https://metinalista.si/dr-bohanec-odgovarja-na-najpogostejsa-vprasanja-in-trditve-povezana-z-gso/ 

Sun, 10. Mar 2019 at 18:42

191 ogledov

Se moramo umetne inteligence bati?
Ljudje in pametni stroji imamo različne sposobnosti: računalniki in naprave so lahko hitre, močne, neutrudljive, nezmotljive,.., ljudje pa imamo občutke, čustva, empatijo, selektivno pozornost in še bi lahko naštevali. Pametni stroji naredijo namreč to, za kar so jih ljudje sprogramirali. Se bojimo pralnih strojev, robotskih sesalcev, avtomobilskih računalnikov, gospodinjskih robotov? Seveda ne, brez pralnega stroja si življenja sploh ne predstavljamo, željno pričakujemo še strojček za lupljenje krompirja... Se moramo torej pametnih mašin bati? Po moje ne, bati se moramo kvečjemu drugih ljudi. Vir: fotografija: FB Nena Dokuzov
Teme
posel stimulativno poslovno okolje Katja Damij

Zadnji komentarji

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Kako zaustaviti beg možganov? - okrogla miza "Ustvarjanje stimulativnega poslovnega okolja"